V nemški zvezni deželi Bavarski se je v teh dneh ponovno začela tradicionalna akcija kolednikov, pri kateri otroci in mladostniki, preoblečeni v svete tri kralje, obiskujejo domove. Čeprav običaj na prvi pogled deluje kot verska folklora, ima dogodek globok dobrodelen in socialni pomen. Mladi udeleženci zbirajo sredstva za vrstnike v stiski po vsem svetu, s čimer opozarjajo na pereče globalne probleme in revščino med otroki. Akcija, ki jo organizirata katoliška cerkev in združenje kolednikov, velja za eno največjih solidarnostnih akcij otrok za otroke na svetu. Koledniki na podboje vrat zapišejo tradicionalni blagoslov, hkrati pa s svojo prisotnostjo spodbujajo lokalno skupnost k darovanju. Letošnji poudarek je na pomoči projektom, ki otrokom v revnejših državah omogočajo dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, kar akciji daje pomemben humanitaren značaj, ki presega zgolj verske okvire.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo liturgijo v baziliki svetega Petra poudaril, da se svet ne rešuje z ostrenjem mečev, temveč s prizadevanjem za odpuščanje in medsebojno razumevanje. Njegov nagovor je sovpadel z obeležitvijo 59. svetovnega dneva miru, ki ga Katoliška cerkev tradicionalno praznuje na prvi dan novega leta. Sveti oče je v svojem sporočilu vernike in svetovne voditelje opomnil, da stopnjevanje oboroževanja ne vodi do varnosti, temveč le poglablja razkole med narodi. Med slovesnim bogoslužjem je papež izpostavil nujnost diplomatskih prizadevanj in krščanskih vrednot pri reševanju svetovnih konfliktov. Opozoril je, da človeštvo v letu 2026 potrebuje več sočutja in manj zanašanja na vojaško silo. Njegove besede odmevajo v času povečanih globalnih napetosti, kjer se vprašanja miru in etične odgovornosti politike zdijo ključna za prihodnost mednarodne skupnosti. Vernike je pozval, naj postanejo glasniki miru v svojih lokalnih okoljih in širše.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu opravil svojo prvo silvestrsko mašo v vlogi vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, pri čemer je ostro obsodil sodobne oblike svetovne nadvlade. V svojem nagovoru je opozoril na obstoj načrtov za osvajanje sveta, ki se izvajajo prek vojaških strategij, prikritih z ideološko in religiozno retoriko. Po poročanju tiskovnih agenc EFE in ANSA je papež izpostavil neskladje med mirovnimi besedami in dejanskimi dejanji akterjev, ki uporabljajo hinavski diskurz za doseganje geopolitičnih ciljev. Sveti oče je v svojem sporočilu ob koncu leta poudaril, da so tovrstne strategije nevarne za stabilnost človeštva, saj se pod krinko moralnih ali verskih argumentov pogosto skrivajo težnje po prevladi in uporaba oborožene sile. Leon XIV., ki je letos začel svoj pontifikat, je pozval k večji iskrenosti v mednarodnih odnosih in zavrnitvi vseh oblik prikrite agresije. Njegove besede so odmevale kot neposredna kritika trenutnim globalnim konfliktom, kjer se vojaško posredovanje pogosto opravičuje z višjimi cilji.

V Ljubljani so danes predstavili poslanico papeža Leona XIV. ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja. Pod naslovom Mir z vami se sveti oče v besedilu zavzema za uveljavitev koncepta razoroženega in razorožujočega miru, s čimer poudarja nujnost opustitve kopičenja orožja v korist svetovne stabilnosti. Papež v svojem zapisu izpostavlja, da resničnega in trajnega miru ni mogoče doseči s silo ali grožnjo, temveč ga je mogoče zgraditi izključno na temeljih medsebojnega zaupanja med narodi. Sporočilo prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer papež poziva k preobratu v mednarodni diplomaciji. Njegov poziv k razorožitvi ni le simbolno dejanje, temveč neposredna kritika trenutnim geopolitičnim trendom, ki prednost dajejo vojaški moči. V svojem nagovoru vernike in svetovne voditelje spodbuja k aktivnemu prizadevanju za mir, ki temelji na etičnih načelih in dialogu, kar je ključno za prihodnost človeštva.

Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Jaslični trg v Betlehemu na božični večer, kar je prineslo prepotrebno praznično vzdušje v Sveto deželo po dveh letih omejitev. Papež Leo XIV. je daroval svojo prvo božično mašo na predvečer božiča v baziliki svetega Petra.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki so kritični do Trumpovega zatiranja migrantov, kar po mnenju strokovnjakov odraža udejanjanje evangeljskih načel. Medtem pa strokovnjaki za religijo opozarjajo, da krščanski nacionalisti zlorabljajo Biblijo. Poudarili so, da je krščanstvo, podobno kot islam, zelo raznoliko, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero, pri čemer Trump ni točno opredeljen.

V nemški zvezni deželi Hessen se soočajo s padanjem števila članov tako v Katoliški kot v Evangeličanski cerkvi. Trend upadanja vernikov je očiten v obeh glavnih krščanskih veroizpovedih.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki kritizirajo Trumpovo zaostrovanje migrantske politike. Strokovnjaki za katoliško cerkev so dejali, da s tem Papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki močno zagovarjajo priseljence in človeško dostojanstvo. Poleg tega so verski strokovnjaki pojasnili, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer so poudarili raznolikost krščanstva, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero.

Večina novih škofov, ki jih je papež Leon imenoval v ZDA, se zavzema za boljše obravnavanje imigrantov. Ta trend bi lahko vplival na odziv Katoliške cerkve na protimigrantsko politiko Trumpove administracije.

Betty Dubois Herring je umrla 17. decembra 2025, obkrožena z družino, v starosti 83 let. Njena globoka katoliška vera, tiho služenje in predanost družini so zaznamovali njeno življenje. Maša zanjo bo potekala 23. decembra 2025 v cerkvi Svete družine v Lafayetteu, sledil bo pokop na pokopališču Abshire. Pred mašo bo potekalo tudi družinsko srečanje in molitev rožnega venca.

Papa Lav je v Rimu nagovoril kardinale in poudaril, da bo sledil reformni agendi svojega predhodnika, papeža Frančiška. Pohvalil je prizadevanja za bolj vključujočo Katoliško cerkev in pozval Rimsko kurijo, naj se prilagodi sodobnim izzivom. Opozoril je pred rigidnostjo in ideološko omejenostjo.

Nigerijske oblasti so sporočile, da so izpustili še preostalih 130 šolarjev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v zvezni državi Niger. Izpustitev je potrdil tiskovni predstavnik predsednika Nigerije.

Papež Leo XIV. je sklical svetovne kardinale na dvodnevno srečanje, da bi mu pomagali pri upravljanju cerkve. Iz Vatikana so sporočili, da je to jasen znak, da bo novo leto pomenilo neuradni začetek njegovega pontifikata. Srečanje bo potekalo 7. in 8. januarja.

V letu 2024 se je v Poljski povečalo število vernikov, ki se udeležujejo nedeljske maše (29,6 odstotka), in tistih, ki prejemajo obhajilo (14,6 odstotka). Podatki izhajajo iz Statističnega letopisa Katoliške cerkve na Poljskem. Poročilo kaže, da obhajilo prejme že vsaka druga oseba, prisotna pri bogoslužju.

Papa Leon XIV. je obsodil zlonamerno uporabo zaupnih informacij proti Katoliški cerkvi. Pozval je obveščevalne službe k "vigilnosti" in spoštovanju človekovega dostojanstva. Poudaril je, da je treba spoštovati človekovo dostojanstvo in določiti meje delovanju obveščevalnih služb.

Kanadski škofje so izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o sovražnem govoru, ki bi lahko vplivale na versko svobodo. Škofje pozivajo premierja Marka Carneyja, naj umakne zakon, ki bi lahko izbrisal zaščito za izjave, ki temeljijo na verskih besedilih. Liberalna vlada želi izključiti versko klavzulo pri kritiki homoseksualnosti in LGBT+ agende, kar bi lahko povzročilo, da bi bilo učenje Cerkve o naravi homoseksualnih dejanj obravnavano kot sovražni govor.

Vatikan je po skoraj stoletju vrnil približno šestdeset predmetov, ki pripadajo kanadskim domorodnim skupnostim. Predmeti so bili v torek razstavljeni v kanadskem muzeju.

Državna volilna komisija ni pristojna za presojo nepravilnosti v referendumski kampanji, je dejal Igor Zorčič. Bogdan Biščak je napovedal tožbo, medtem ko Aleš Primc obžaluje, da "zastrupitveni lobiji delajo zdrahe". Razprava se je vrtela okoli referenduma o prostovoljnem končanju življenja in domnevnem nezakonitem sodelovanju Katoliške cerkve in zdravniških organizacij v kampanji.

V drugi adventni nedelji katoliška cerkev na Poljskem obeležuje dan molitve in materialne pomoči Cerkvi na Vzhodu, namenjen zbiranju sredstev za podporo katoliškim skupnostim v državah vzhodne Evrope in Azije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina, Rusija in ZDA še niso dosegle dogovora glede vzhodne Ukrajine in da Kijev vztraja pri posebnem sporazumu o varnostnih jamstvih.

Igralec Chris Pratt bo nastopil v novem dokumentarcu, ki bo prvič posnel skrito grobnico svetega Petra, ki se nahaja v Vatikanski nekropoli pod mestom Vatikan. Dokumentarec bo sneman v Baziliki svetega Petra in v Vatikanski nekropoli.

Leta 2025 so zaznamovale smrti več vplivnih osebnosti. Smrt papeža Frančiška je povzročila spremembe v Katoliški cerkvi, ki jo zdaj vodi prvi ameriški papež. Smrt konservativnega aktivista Charlieja Kirka v streljanju je šokirala mnoge in sprožila razprave o političnem nasilju. Samomor Virginie Giuffre, žrtve trgovine z ljudmi, pa je ponovno usmeril pozornost na preiskavo spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Umrl je tudi oskarjev nagrajenec Gene.

Sveti sedež je objavil dokument komisije, ki jo je ustanovil papež Frančišek leta 2020, iz katerega je razvidno, da Katoliška cerkev zaenkrat ženskam ne bo omogočila posvetitve v diakonsko službo. Papež Leon XIV. je zaprosil za omenjeni dokument.

Vatikan je sporočil, da visoka komisija ni podprla uvedbe žensk kot katoliških diakonis. Odločitev komisije, ki je bila predstavljena papežu Leu, ohranja prakso izključno moške duhovščine v globalni Cerkvi. Raziskave in teološke preiskave so pokazale, da ženskam ne bi smeli dovoliti, da postanejo katoliške diakonise.

Katoliški duhovnik Ye Yuan-Liang je bil v mestu Hsinchu obsojen zaradi spolne zlorabe ženske, ki je prišla v cerkev po tolažbo. Duhovnik naj bi jo tri dni zaporedoma otipaval in oralno zadovoljeval. Sodišče ga je obsodilo zaradi zlorabe osebe v podrejenem položaju.

Združenje Coração Silenciado, ki združuje žrtve spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, je izrazilo zaskrbljenost in nezadovoljstvo s postopkom analize in finančne kompenzacije. Žrtve se pritožujejo nad pomanjkanjem informacij o skupnem znesku, ki naj bi bil dodeljen.

Katoliška cerkev nadaljuje z obravnavo preteklosti, ki jo zaznamujejo spolne zlorabe in nasilje. Dokončana je študija o zlorabah v škofiji Passau v Nemčiji.

Papež Leo XIV. je med obiskom v Libanonu obiskal krščanska sveta mesta, ki privlačijo tako kristjane kot muslimane, s čimer je poudaril pomen verskega pluralizma. Voditelje države je pozval, naj bodo pravi mirovniki in postavijo svoje razlike na stran. Obiskal je tudi grob svetnika, ki ga častijo tako kristjani kot muslimani, in molil za mir.

Hezbolah je papeža Lava XIV. pozval, naj obsodi izraelsko "nepravičnost in agresijo" proti Libanonu. Poziv je bil poslan papežu pred njegovim obiskom v državi.

Papež Leon XIV. je prispel v Turčijo na svoj prvi mednarodni obisk po začetku svojega pontifikata. Obiskal bo tudi Iznik, pomemben kraj krščanske vere.

Papeža Lea XIV. je v Ankari sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Papež se je srečal tudi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem v Fanariju ob 1700. obletnici koncila v Nikeji. Grška ERT poroča o obisku in napoveduje spremembe v programu zaradi pokrivanja dogodka.

Ravnateljica je uničila pisne obtožbe zoper zaposlenega, ki je bil kasneje obsojen zaradi posilstva otroka. Kot razlog je navedla, da so žrtve znane po "začenjanju drame".

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vatikan je objavil novo doktrinalno noto, ki ponovno poudarja, da je zakonska zveza izključno zveza med enim moškim in eno žensko. Dokument dikasterija za versko doktrino tudi navaja, da spolni odnosi v zakonu združujejo pare in jih ne smemo razumeti zgolj kot sredstvo za reprodukcijo.

Slovenci so na referendumu zavrnili zakon, ki bi omogočil pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnim. Približno 53 % volivcev je glasovalo proti zakonu, medtem ko jih je 47 % glasovalo za. To pomeni, da parlament o tej temi ne bo mogel ponovno glasovati v naslednjih 12 mesecih. Zakon je bil sprejet julija, vendar so nasprotniki, podprti s strani Katoliške cerkve in konservativne opozicije, zbrali dovolj podpisov za izvedbo referenduma.

Vatikan je izdal opozorilo pred porastom poliamorije, pri čemer je poudaril, da je zakonska zveza stabilna, vseživljenjska in ekskluzivna zveza med moškim in žensko. Izpostavili so, da 'zaporedje obrazov' ne more konkurirati izključni zvezi.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.

Slovenski volivci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (eutanaziji). Proti zakonu je glasovalo več kot 53 % volivcev. Rezultati kažejo, da so predvsem urbana območja glasovala za zakon, medtem ko so ga drugje zavrnili.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri umiranju. Za zavrnitev zakona je morala glasovati nadpolovična večina, pri čemer je moralo biti proti vsaj petina vseh vpisanih volivcev, kar je bilo tudi doseženo.

Kljub nazadovanju pri enakosti spolov v ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, se ženske v Katoliški cerkvi in konservativnih evangeličanskih skupnostih aktivno udeležujejo političnih in družbenih razprav. Čeprav njihove vere ohranjajo pravila proti ženskam kot duhovnicam ali višjim pastorkam, mnoge od teh žensk te ovire vidijo kot nepomembne in se osredotočajo na svoje vplivanje na družbo.

Princ Albert II. Monaka je zavrnil predlog zakona, ki bi legaliziral splav v kneževini. Kljub temu, da je zakon maja lani potrdil državni svet, je princ ocenil, da "trenutni okvir" spoštuje "mesto, ki ga ima katoliška vera" v državi.

V sredo je izšla prva knjiga papeža Leona XIV. v nemškem jeziku. Knjiga je zbirka njegovih prvih nagovorov kot novega voditelja katoliške cerkve in ponuja vpogled v njegovo razmišljanje in razumevanje njegove službe.

Katoliška cerkev v Sloveniji je obeležila dan molitve za žrtve spolnih zlorab, posvečen preživelim žrtvam zlorab znotraj in zunaj cerkve ter njihovim družinam. Ob dnevu molitve so odprli tudi razstavo z naslovom 'Prepoznaj. Ukrepaj.', ki opozarja na problematiko spolnih zlorab.

Nekdanji uradnik za meje Tom Homan je izjavil, da se Katoliška cerkev moti glede svojega stališča do ilegalnih migracij, saj meni, da bi morala cerkev razumeti, da varovanje meje rešuje življenja. Hkrati pa se ameriški predsednik Donald Trump sooča s kritikami in upori zaradi svoje stroge imigracijske politike, pri čemer papež Frančišek in ameriški katoliški škofje izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z migranti in ustvarjanja ozračja strahu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel hollywoodske zvezde, kot so Cate Blanchett, Monica Bellucci, Viggo Mortensen in Spike Lee. Srečanje je organiziralo ministrstvo za kulturo Vatikana. Spike Lee, znan ljubitelj košarke, je papežu podaril dres. Papež je izjavil, da lahko kinematografija pomaga širiti upanje.

Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.